2021

Ciril Žebot, Narod sredi Evrope

Naslov: Narod sredi Evrope: razprava o srednjeevropskem vprašanju s posebnim oziroma na Slovence

Avtor: Borut Bober (psevdonim) (najverjetneje Ciril Žebot (1914–1989) s sodelavci)

Tip: neobjavljen tipkopis

Zvrst: politična razprava (pamflet)

Format: A4 (30.3 x 40.6 cm)

Material: papir

Obseg: 119 strani in priloge (15 zemljevidov)

Založnik: neznano (najverjetneje Ciril Žebot)

Izvor: Katoliški inštitut, Studia Slovenica; signatura: ASS 120 ŽEBOT CIRIL

Opombe: Gre za digitalizirano različico neobjavljene in v zgodovinopisju skoraj neznane politološke študije Boruta Bobra (psevdonim), najverjetneje dr. Cirila Žebota (1914–1989) skupaj z anonimnimi sodelavci iz Akademskega kluba Straža. Besedilo je bilo dokončano leta 1943 in opremljeno z naslovom »Narod sredi Evrope – razprava o srednjeevropskem vprašanju s posebnim ozirom na Slovence«. Ciril Žebot, pravnik in univerzitetni profesor politične ekonomije, po drugi svetovni vojni delujoč v Združenih državah Amerike, velja za enega prvih zagovornikov samostojne slovenske države. Svojo življenjsko zgodbo in družbenopolitična stališča je podrobno predstavil v monografiji »Neminljiva Slovenija« (Celovec, 1988). Njegova razprava »Narod sredi Evrope« vsebuje prvo izčrpnejšo utemeljitev takrat avantgardne in redke ideje o Sloveniji zunaj jugoslovanskega okvira. Avtor se sklicuje na intelektualno dediščino duhovnika, univerzitetnega profesorja teologije in političnega delavca Lamberta Ehrlicha (1878–1942) s predstavo o edinstvenosti slovenskega naroda kot stične točke med romanskim, germanskim in slovanskim svetom. V kontekstu razkosanja slovenskega ozemlja v vojnem času predlaga sodelovanje z zahodnimi zavezniki ob hkratni protikomunistični drži ter vojno prepoznava kot priložnost za (postopno) oblikovanje samostojne Slovenije.

Pravice: osirotelo delo

Celoten dokument v digitalni obliki je dostopen TUKAJ. 

Pregled življenja in misli Cirila Žebota je dostopen TUKAJ.

Povzetek razprave je dostopen TUKAJ.

Primerjalni zgodovinski kontekst razprave je dostopen TUKAJ.