Teorija in argumentacija v pravu

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Ni posebnih pogojev. 

Vsebina:
Prvi del predmeta je zasnovan na način, da omogoča poglobljen in osredotočen pregled pravnih teorij, pravne pojme, veljavnosti prava, razvoj prava v zgodovini, strukturo pravnega jezika in pravno terminologijo. Drugi del predmeta je osredotočen na teorijo argumentacije v pravu (pojem uporabe prava, razlaga prava, metode razlage, pravni silogizem), podprto z praktičnimi primeri racionalne rekonstrukcije (argumentacijske analize) sodnih odločb. Predmet je obenem multidisciplinaren in podaja strokovno znanje iz zgodovine, filozofije, politike in tekočih zadev.

Temeljni literatura in viri / Readings:

Obvezna literatura:

• Novak, Marko. 2008. Poglavja iz filozofije in teorije prava. Nova Gorica: Evropska pravna fakulteta.
• Novak, Marko. 2021. Pravna argumentacija v teoriji in praksi. Ljubljana: Uradni list RS.
• Sodna praksa (sporočena na predavanjih glede na razvoj sodne prakse).
• Zapiski s predavanj.

Priporočljiva literatura:

• Freeman: Lloyd's Introduction to Jurisprudence, Seventh Edition, Thomson – Sweet and Maxwell, London 2001
• Hart: Dve razpravi o pravu in morali, GV Založba, Ljubljana 2018.
• Jambrek: Ustavna demokracija, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1992.
• Kelsen: Kaj je pravičnost?, GV Založba, Ljubljana 2016

Cilji in kompetence:

Študentje bodo razvili splošne kompetence:

• Sposobnost in spodbujanje upoštevanja etičnih vrednot, družbeno odgovornega mišljenja in kritičnega odnosa do družbenih dogajanj pri odločitvah, ne glede na predmet in raven odločanja.
• Iniciativnost in samostojnost pri odločanju.
• Širitev splošnega pravnega obzorja na področju izbirnih predmetov, ki zagotavljajo širšo razgledanost, katera je izjemnega pomena za vzpostavitev kakovostnega odločanja.
• Sposobnost samostojnega in timskega dela, pri strokovnem in znanstvenoraziskovalnem delu.
• Razvoj in uporaba pravniškega silogizma ter argumentacije, splošnih komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, predstavljanja pridobljenega znanja znotraj in zunaj organizacije ter mednarodnem okolju.
• Sposobnost uporabe različnih interpretativnih metod razlage pravnih besedil.
• Zmožnost temeljnega znanstveno-raziskovalnega dela in iskanja pravnih virov.
• Sposobnost uporabe rešitev različnih strokovnih in znanstvenih disciplin pri načrtovanju ciljev organizacije in uvajanju sprememb v organizaciji.

Študentje bodo razvili predmetno-specifične kompetence:

• Sposobnost povezovanja znanja z različnih področij (interdisciplinarnost);
• Sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst razvoja stroke;
• Uporaba učinkovitih pravnih pristopov v podjetjih in javnem sektorju;
• Znanje uporabe analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic pojavov v medkulturnem komuniciranju in mednarodnem poslovanju;
• Sposobnost uporabe znanja o poslovni etiki in kulturi v nepredvidljivih situacijah mednarodnega poslovanja, predvsem pa okolja EU.

Predvideni študijski rezultati:
Po uspešno opravljenem predmetu bodo študenti znali:

• teoretično analizirati pravo, vključno z vprašanji povezanimi s pravičnostjo in etiko;
• analizirati razmerje med pravno teorijo in pravno prakso, ovrednotiti pravne informacije ter izvajati pravne raziskave s primarnimi in sekundarnimi viri;
• aplicirati pravno teorijo na ključna vprašanja prava ter ovrednotiti delovanje pravne teorije in prakse z vidika etike in pravičnosti;
• oblikovati jedrnata in sklenjena ustna in pisna besedila za pravno občinstvo;
• uporabiti veščine kritičnega razmišljanja pri različnih pravnih in teoretičnih vprašanjih in razviti izvirno raziskovalno temo.

Metode poučevanja in učenja:
Predavanja, seminarji, seminarske vaje, individualno delo s študenti, obravnava konkretnih primerov.

Načini ocenjevanja:

• Pisni izpit (50 %) in
• pisna naloga (50 %).

Pogoj za pristop k pisnemu izpitu je pozitivno ocenjena pisna naloga.

Delež (v %) / Weight (in %)

• Pisni izpit (50 %) in
• pisna naloga (50 %).

Reference nosilca:
Dr. Petja Mihelič. Študijska pot je potekala preko Filozofske fakultete in Evropske pravne fakultete v Ljubljani ter študijem na Japonskem na Fakulteti za pravo in književnost (Faculty of Law and Literature, Shimane University).

Delovne izkušnje so iz slovenskih in nemških ustanov (Socialna akademija, Ljubljana; Bundeszentrale für politische Bildung, Bonn; MitOst, Berlin; Studienhaus Wiesneck, Institut für politische Bildung Baden-Württemberg, Freiburg), s temeljno usmeritvijo v pripravo in izpeljavo pedagoških dejavnostih, znanstveno raziskovanje, pisanje strokovnih člankov in mnenj ter organizacijo seminarjev in strokovnih obiskov.

Dr. Mihelič je docent na Fakulteti za pravo in poslovne vede, udeleženec mednarodnih znanstvenih konferenc in pisec znanstvenih člankov s področja prava.