Pravo intelektualne lastnine
| Ime predmeta: | Pravo intelektualne lastnine |
| Semester izvedbe: | 3/4 semester |
| Tip predmeta: | Izbirni |
| Kreditne točke: | 6 KT |
| Študijski program: | Pravo (MAG) |
| Primarni jezik izvedbe: | slovenski jezik |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Koristno je poznavanje sodne prakse s področja prava intelektualne lastnine. Zaželeno je, da imajo študentje zadostno znanje angleškega jezika, da lahko razumejo sodno prakso in dodatno študijsko literaturo.
Vsebina:
Predmet študente seznanja s temelji prava intelektualne lastnine, prava industrijske lastnine (patent, dodatni varstveni certifikat, model, znamka) in avtorskega prava (avtorske in sorodne pravice, pojem avtorskega dela, avtorja, avtorskih pravic in vsebinskih omejitev avtorskih pravic). Pomembno je seznaniti študente z individualnim in kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic, prenosom in licenciranjem pravic intelektualne lastnine. Relevantne sestavine predmeta so tudi sodno varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ter mednarodno varstvo pravic intelektualne lastnine ter varstvo v okviru Evropske unije.
Temeljni literatura in viri / Readings:
Obvezna literatura:
- M. Trampuž, B. Oman, A. Zupančič: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1997.
- R. Merges, P. Menell, M: Lemley: Intellectual Property in New Technological Age, Aspen Publishing, 2012.
- Veljavna temeljna zakonodaja in sodne odločbe s področja prava intelektualne lastnine.
- Izbrane odločitve sodišč.
- Druga literatura sporočena na predavanjih.
Priporočljiva literatura:
- B. Sherman, L. Bently: The Making of Modern Intellectual Property Law, Cambridge, Cambridge University Press 2008.
- E. A. Marshall: Gill: The Law of Arbitration, Sweet &Maxwell, 2001.
Cilji in kompetence:
Študentje bodo razvili splošne kompetence:
- usposobljenost za prenos teoretičnega znanja v prakso z zmožnostjo reševanja zahtevnejših primerov, ki zahtevajo povezovanje različnih pravnih področij, in priprave zapletenejših pravnih aktov.
Študentje bodo razvili predmetno-specifične kompetence:
- razumevanje in poznavanje prava intelektualne lastnine;
- pridobljeno teoretično znanje na obravnavanih pravnih področjih v kontekstu intelektualne lastnine;
- poznavanje relevantne sodne prakse na področju avtorskega prava in prava intelektualne lastnine.
Predvideni študijski rezultati:
Po uspešno opravljenih obveznostih bo študent zmožen:
- poznati in razumeti temeljne vidike prava intelektualne lastnine;
- vrednotiti pravne probleme in vprašanja z obravnavanega področja;
- pridobiti sposobnost argumentiranja in razlage relevantnih virov mednarodnega prava s področja intelektualne lastnine;
- poznati, razumeti in analizirati sodne prakse sodišč oziroma arbitraž;
- ustno in pisno izražati se o pravnih vprašanjih s področja predmeta;
- interdisciplinarno povezovati pridobljena znanja.
Metode poučevanja in učenja:
Predavanja z aktivno udeležbo študentov, študije primerov, individualno in skupinsko raziskovalno delo, poučevanje na daljavo z IKT in predstavitve.
Načini ocenjevanja:
- Preverjanje znanja je sestavljeno iz treh delov: seminarske naloge (25 %), priprave predstavitve primera na vajah in sodelovanja (25 %) ter pisnega izpita (50 %).
- Pisni izpit je po koncu semestra. Pogoj za pristop k pisnemu izpitu je uspešno opravljena seminarska naloga in uspešna predstavitev primera na vajah.
- Za skupno pozitivno oceno morajo biti pozitivno ocenjeni vsi trije deli preverjanja znanja.
Delež (v %) / Weight (in %)
- pisni izpit (50 %);
- seminarska naloga (25 %);
- predstavitev primera na vajah (25 %).
Reference nosilca:
Doc. dr. Jože Ruparčič (SICRIS 54027):- leta 1992 je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani;
- leta 2019 je z doktorskim delom »Pravilo poslovne presoje (Business Judgement Rule) in odškodninska odgovornost organov upravljanja« doktoriral na Evropski pravni fakulteti;
- od leta 1992 do leta 1993 je bil sodni pripravnik na Višjem sodišču v Ljubljani, kjer je opravil pravosodni izpit;
- med letoma 1993 in 1995 je bil kot strokovni sodelavec na Okrožnem sodišču v Ljubljani;
- od leta 1995 do 1997 bil zaposlen v Sekretariatu Agencije za sanacijo bank;
- leta 1997 je služboval v Sekretariatu Agencije za privatizacijo;
- od leta 1998 do 2004 je bil zaposlen kot sodnik na civilnem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani;
- zatem se je zaposlil na gospodarsko-stečajnem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani;
- od leta 2019 je docent na Fakulteti za pravo in poslovne vede;
- od leta 2020 je namestnik varuha človekovih pravic Republike Slovenije.
Jože Ruparčič, Pravilo poslovne presoje (Business Judgement Rule), poslovna etika in sprejemanje poslovnih odločitev, Ljubljana, Nova univerza, izide 2020.
Jože Ruparčič, Etika v sodnih postopkih, Dignitas, 20, št. 1, 2018, str. 45-65.
Nosilec predmeta:
Ruparčič, Jože