Organizacija pravosodja in javne uprave

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Vpis v 1. letnik

Vsebina:

1. Teoretična opredelitev organizacije pravosodja in javne uprave
2. Utemeljitelji pravosodja in javne uprave
3. Temeljne vrednote in načela organizacije pravosodja in javne uprave
4. Načela pravne države, delitve oblasti in ustavne demokracije
5. Vloga pravosodja in javne uprave v ustavni demokraciji
6. Opredelitev pravice do poštenega sojenja
7. Opredelitev pravice do dobrega upravljanja
8. Funkcije pravosodja in razmerje do ostalih vej oblasti
9. Notranja in zunanja neodvisnost pravosodja
10. Nadzor nad delom pravosodja in njegova odškodninska odgovornost
11. Funkcije javne uprave in razmerje do ostalih vej oblasti
12. Državna uprava
13. Lokalna samouprava
14. Državna uprava
15. Institucije v sistemu javne uprave
16. Pravica do sodnega varstva
17. Nadzor nad delom javne uprave in njena odškodninska odgovornost

Temeljni literatura in viri / Readings:

Obvezna literatura/Required readings:

• Matej Avbelj (ur.), Komentar Ustave RS, Nova univerza, 2019.
• Lovro Šturm, Omejitev oblasti, Nova revija, 1998.
• Jernej Letnar Černič, Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v
• slovenski družbi, Kranj: Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske
• študije, cop. 2018.

Priporočljiva literatura/Recommended readings:

• Jernej Letnar Černič et al., Slovenija pred Evropskim sodiščem za človekove pravice: (1994-2016),
• Ljubljana: Fakulteta za državne in evropske študije, 2017.
• Christoph Grabenwarter, European Convention on Human Rights – Commentary, Beck, 2014.

Cilji in kompetence:

Študentje bodo razvili splošne kompetence:

• Sposobnost in spodbujanje upoštevanja etičnih vrednot, družbeno odgovornega mišljenja in kritičnega odnosa do družbenih dogajanj pri odločitvah, ne glede na predmet in raven odločanja.
• Iniciativnost in samostojnost pri odločanju.
• Poglobitev znanja na področju materialnega upravnega prava, upravno-procesnem področju ter področju ustavnosodnega varstva.
• Specializirano pravno znanje na področju materialnega in upravnega procesnega prava, ki podpira poklicno usmerjenost študenta.
• Široka analitična sposobnost poznavanja procesov, povezanih z dejavnostjo organizacije, na pravnem, organizacijskem in drugem področju v gospodarskem in javnem sektorju.
• Usposobljenost za prenos teoretičnega znanja v prakso z zmožnostjo reševanja zahtevnejših primerov, ki zahtevajo povezovanje različnih pravnih področij, in priprave zapletenejših pravnih aktov.
• Zmožnost analize notranjih in zunanjih pravnih pogojev delovanja organizacije, opredeljevanja dosegljivih ciljev in oblikovanja strategije za njihovo doseganje.
• Sposobnost samostojnega in timskega dela, pri strokovnem in znanstveno-raziskovalnem delu.
• Razvoj in uporaba pravniškega silogizma ter argumentacije, splošnih komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, predstavljanja pridobljenega znanja znotraj in zunaj organizacije ter mednarodnem okolju.
• Sposobnost uporabe različnih interpretativnih metod razlage pravnih besedil.
• Zmožnost temeljnega znanstveno-raziskovalnega dela in iskanja pravnih virov.
• Sposobnost uporabe rešitev različnih strokovnih in znanstvenih disciplin pri načrtovanju ciljev organizacije in uvajanju sprememb v organizaciji.

Študentje bodo razvili predmetno-specifične kompetence:

• Sposobnost povezovanja znanja z različnih področij (interdisciplinarnost);
• Sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst razvoja stroke;
• Uporaba učinkovitih pravnih pristopov v javnem sektorju;
• Poglobljeno znanje s področja izbrane tematike in njegova uporaba v praksi;
• Znanje uporabe analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic pojavov v medkulturnem komuniciranju in mednarodnem poslovanju;
• Sposobnost uporabe znanja o poslovni etiki in kulturi v nepredvidljivih situacijah mednarodnega delovanja, predvsem pa okolja EU.
• poznavanje in razumevanje osnovnih pravnih pojmov, pravnih načel in pravil s področja upravnega prava; družbenih procesov ter sposobnost za njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in njihovih posledic;
• razumevanje pomembnosti uporabe ustavnih načel za delovanje demokratične in pravne države in razvoj sposobnosti dostopati do domače in tuje sodne prakse;
• razumevanje in sposobnost uporabe temeljenjih vrednost slovenskega ustavnega reda (človekovo dostojanstvo, pluralizem, svoboda, enakost in solidarnost) v praksi;
• sposobnost samostojnega in avtonomnega študijskega dela;
• razvoj sposobnosti kritično analizirati pravne vire in pravna besedila;
• kritična refleksija obstoječih pravnih virov in ocena njihove potrebnosti in kakovosti;
• uporaba pojmov, načel in pravnih pravil pri reševanju konkretnih primerov iz upravne in upravno sodne prakse;
• sposobnost uporabe načel pravne države, vladavine prava in ustavne demokracije v praksi;
• sposobnost kritične strokovne razprave in analize o temeljnih pojmih, načelih in pravil upravnega prava;
• razumevanje in sposobnost ocene kakovosti delovanja institucij demokratične in pravne države pri uresničevanju načel in pravil organizacije pravosodja in javne uprave;
• sposobnost ustreznega navajanja domačih in mednarodnih pravnih virov, domače in mednarodne sodne prakse in elektronskih virov;

Predvideni študijski rezultati:

Študent/študentka pridobi naslednje študijske rezultate:

• Seznanitev študentov s pojmom in razvojem organizacije pravosodja in javne uprave;
• Osvojitev temeljnih vprašanj organizacije pravosodja in javne uprave;
• razvije zanimanje in znanje o organizaciji pravosodja in javne uprave;
• razvije kritično razumevanje organizacije pravosodja in javne uprave;
• zmožen/na je kritične presoje ter analize in interpretacije dogodkov in usmeritev iz organizacije pravosodja in javne uprave;
• sposoben je kritično oceniti in se opredeliti do prakse rednih sodišč, upravnih organov, upravnih sodišč in ustavnega sodišča;
• sposoben je kritično obravnavati varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v upravnem in ustavnem pravu;
• sposoben je ustrezno umestiti pravico do dobrega upravljanja na področju varstva človekovih pravic v organizaciji pravosodja in javne uprave;
• sposoben kritičnega presojati, analizirati in razlagati dogodke in politike, povezane z vidiki organizacije pravosodja in javne uprave v sodobnem obdobju;
• pozna in uporablja osnovne metodološke pristope pri raziskovanju vprašanj organizacije pravosodja in javne uprave;

Metode poučevanja in učenja:
Predavanja z aktivno udeležbo študentov, študije primerov, individualno in skupinsko raziskovalno delo, poučevanje na daljavo z IKT in predstavitve.

Načini ocenjevanja:
Pogoj za pristop k pisnemu izpitu je pozitivno ocenjena pisna naloga.

• Pisni izpit (80 %) in
• pisna naloga (20 %).

• Pisni izpit (80 %) in
• pisna naloga (20 %).

Reference nosilca:
Izr. prof. dr. Jernej Letnar Černič je izredni profesor za pravo človekovih pravic, upravno pravo in ustavno pravo. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral leta 2002. Za diplomsko delo je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Doktoriral je v letu 2009 iz prava človekovih pravic in mednarodnega javnega prava na Univerzi v Aberdeenu, Škotska, Združeno kraljestvo. V zadnjih letih je delal na Evropskem univerzitetnem inštitutu, Univerzi New York v Firencah, Mednarodnem kazenskem sodišču, Univerzi v Aberdeenu ter pri Evropskem varuhu človekovih pravic.