Izbrana poglavja upravnega materialnega in procesnega prava

Ime predmeta:	Izbrana poglavja upravnega materialnega in procesnega prava
Semester izvedbe:	1. semester
Tip predmeta:	Obvezni
Študijski program:	Pravo (MAG)
Primarni jezik izvedbe:	slovenski jezik
Soizvajalec predmeta:	Čebulj, Janez

Vsebina predmeta: 
Upravno pravo obravnava naslednja področja: opredelitev in razmejitev pojmov upravno pravo (nastanek, razvoj, klasifikacija), uprava, državna uprava, javna uprava; vire upravnega prava in njihov pomen za delo uprave; sodno pravo kot podlaga za delo uprave; upravnopravne norme in akti (vrste, medsebojna hierarhija ter odvisnost); skladnost upravnopravnih norm in aktov; posebna vprašanja zakonitosti pri izdajanju posamičnih upravnih aktov; vlogo uprave pri uresničevanju človekovih pravic in njeni ustavnopravni vidiki, in izbrana področja posebnega dela upravnega prava. V okviru predmeta se študentke in študente seznanijo s pojmom in razvojem upravnega prava ter njegovimi temeljnimi inštituti.

Predmet obravnava predvsem vprašanja, povezana z viri upravnega prava, nastankom in uporabo upravnopravnih norm, s katerimi se na abstraktni in konkretni ravni urejajo upravnopravna razmerja, poleg tega pa tudi vsa tista vprašanja, ki so pomembna za pravno pravilno in zakonito delo uprave pri izvrševanju njenih funkcij na lokalni in državni ravni. Posebna pozornost je namenjena obravnavi skladnosti upravnopravnih norm z višjimi normami ter obravnavi posebnih problemov zakonitosti (diskrecija, nedoločeni pravni pojmi, pravne praznine) pri izdaji upravnopravnih norm. Obravnavali bomo tudi vprašanja, povezana z vlogo uprave pri uresničevanju človekovih pravic in oblike sodnega nadzora nad pravnimi akti uprave predvsem z vidika sodne prakse slovenskega Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice. Predmet obravnava tudi posebna področja in institute upravnega prava, pri čemer obravnava delovanje upravnih institucij in organov z vseh treh temeljnih vidikov delovanja upravnih organov, tako z vidika določitve in pomena pristojnosti, upravnega postopka, kot tudi glede vsebine obravnavanega področja. Posebna pozornost je namenjena določitvi ter izvajanju pristojnosti in pooblastil na področju notranjih zadev, ki se obravnavajo z vidika temeljnih načel ustavnopravnega reda Republike Slovenije, kakor tudi z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

V okviru dela predmeta, ki bo obsegal izbrana poglavja upravnega procesnega prava se bodo študentke in študentje (v nadaljevanju: študentje oz. študent) seznanili in poglobljeno obravnavali in proučevali temeljna načela upravnega postopka z vidika njihovega izvora v t.i. človekovih procesnih pravicah ter njihov pomen za krepitev načel pravne države v postopkih odločanja o pravicah in obveznostih posameznikov in pravnih oseb v okviru upravnih in drugih javnopravnih zadev. Posebna pozornost bo namenjena položaju posameznika in drugih udeležencev v postopku z vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, tako v delu, v katerem jamči pravico do seznanjenosti s postopkom, kot tudi v delu, v katerem jamči pravico do izjavljanja in pravico do odgovora.

Pomemben ustavnopravni vidik, ki bo kot posebna tema obravnavan v okviru tega dela predmeta, je tudi pravno varstvo zoper odločitve upravnih in drugih organov, ki odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in drugih oseb. Obravnavana bo tako pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva, ki ga jamči 25. člen Ustave, kot tudi pravica do sodnega varstva zoper dokončne odločitve upravnih in drugih organov, ki temelji na 23. in 157. členu Ustave, način njegovega izvrševanja pa je urejen v zakonih, ki urejajo upravno sodno varstvo.

Predmet posebne obravnave bodo instituti upravnega procesnega prava, ki temeljijo na 158. členu Ustave. To so dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost. Dokončnost in pravnomočnost bosta obravnavana tudi z vidika njunega pomena za uresničevanje prepovedi poseganja v pridobljene pravice in varstva zaupanja v pravo (pravne varnosti), ki temeljita na 2. členu Ustave, po katerem je Slovenija pravna država.

V okviru tega dela predmeta bo obravnavano tudi ustavnosodno varstvo pred pravnimi akti uprave, pri čemer so mišljeni zlasti izvršilni predpisi in splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil ter posamični upravni akti (upravne odločbe in posamični akti za izvrševanje javnih pooblastil). Obravnava bo obsegala zlasti pomen ustavnosodnega varstva za položaj posameznika in drugih oseb, ki nastopajo v razmerjih do izvršilne veje oblasti in nosilcev javnih pooblastil, dostopnost do ustavnega sodišča in njegovo vlogo v razmerju do rednega sodstva, tehnike ustavnosodnega odločanja in pravno učinkovanje odločitev ustavnega sodišča na organe izvršilne veje oblasti in nosilce javnih pooblastil na eni strani ter posameznike in druge osebe, ki zahtevajo ustavnosodno varstvo, na drugi strani. Obravnavana materija bo vpeta tudi v okvir prava EU ter sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU, katerega razlage prava EU predstavljajo okvir za delovanje izvršilne veje oblasti z močjo temeljnih ustavnopravnih načel.

Temeljna literatura in viri
1. Androjna, Kerševan: Upravno procesno pravo: upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2006.
2. Avbelj (ur.): Komentar Ustave Republike Slovenije, del 1: človekove pravice in temeljne svoboščine, NU, EPF, Ljubljana 2019.
3. Avbelj (ur.): Komentar Ustave Republike Slovenije, del 2: Državna ureditev, NU, EPF, Ljubljana 2019.
4. Jerovšek, Kovač: Upravni postopek in upravni spor, Fakulteta za upravo, Ljubljana 2016.
5. Matej Avbelj (ur.), Komentar Ustave RS, Nova univerza, 2019.
6. Jernej Letnar Černič, Matej Avbelj, Marko Novak, Dejan Valentinčič, Reforma demokratične in pravne države v Sloveniji. 1. natis. Kranj: Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije, cop. 2018.
7. Jernej Letnar Černič, Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi, Kranj: Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije, cop. 2018.

Dodatna literatura:
1. Avbelj: Vpliv prava EU na nacionalno načelo pravnomočnosti, Pravna praksa št. 30, 2011.
2. Čebulj: Sodelovanje javnosti in stranskih udeležencev v okoljevarstvenih postopkih. V: Dnevi slovenskih pravnikov, 12. do 14. oktober 2017, Portorož, (Podjetje in delo, ISSN 0353-6521, [letn.] 43, [št.] 6/7). Ljubljana: GV založba [i. e.] IUS SOFTWARE. 2017, 43, [št.] 6/7, str. 989-998.
3. Čebulj: O subsidiarnosti upravno sodnega varstva - primer načelnega mnenja komisije za preprečevanje korupcije. Dignitas : revija za človekove pravice, ISSN 1408-9653, 2017, [Št.] 75/76, str. 47-62.
5. Čebulj: Ustavnopravni vidiki sodelovanja oseb v upravnih postopkih. V: [XVII. dnevi javnega prava in javnega managementa : Portorož, 8. - 9. junij 2011].
6. Čebulj: Vezanost uprave na odločbe Ustavnega sodišča. V: [XVI. dnevi javnega prava in javnega managementa : Portorož, 2.-3. junij 2010], (Javna uprava, letn. 46, št. 1/2). Ljubljana: Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2010, str. 79-92.
7. Čebulj: Ustavnosodno varstvo v upravnih zadevah. V: Dnevi slovenskih pravnikov 2009 od 15. do 17. oktobra, Portorož, (Podjetje in delo, Let. 35, št. 6/7). Ljubljana: GV Založba, 2009, str. 1293-1301.

Cilji predmeta:
Cilji predmeta so s poglobljenimi znanji predmetnega področja prispevati k izoblikovanju etično ozaveščenega in družbeno odgovornega pravnega strokovnjaka, ki bo na višjem kompetenčnem nivoju ustrezno usposobljen za inovativno, samostojno in timsko delo v vseh najzahtevnejših pravniških poklicih, kateri praviloma zahtevajo opravljen pravniški državni izpit ali druge državne in strokovne izpite s pravnega ter pravno-poslovnega področja, ter pravnega strokovnjaka, ki bo sposoben na podlagi uporabe raziskovalnih in aplikativnih metod poglobljenega pravnega svetovanja pri iskanju kompleksnih rešitev na področju upravnega procesnega prava. Hkrati pa prispevati k razvijanju kritičnega razmišljanja glede sedanje in prihodnje ureditve prava in pravnega sistema na predmetnem področju.

Splošne kompetence, ki jih zagotavlja predmet:

1. Sposobnost in spodbujanje upoštevanja etičnih vrednot, družbeno odgovornega mišljenja in kritičnega odnosa do družbenih dogajanj pri odločitvah, ne glede na predmet in raven odločanja.
2. Iniciativnost in samostojnost pri odločanju.
3. Poglobitev znanja na področju materialnega upravnega prava, upravno-procesnem področju ter področju ustavnosodnega varstva.
4. Specializirano pravno znanje na področju materialnega in upravnega procesnega prava, ki podpira poklicno usmerjenost študenta.
5. Široka analitična sposobnost poznavanja procesov, povezanih z dejavnostjo organizacije, na pravnem, organizacijskem in drugem področju v gospodarskem in javnem sektorju.
6. Usposobljenost za prenos teoretičnega znanja v prakso z zmožnostjo reševanja zahtevnejših primerov, ki zahtevajo povezovanje različnih pravnih področij, in priprave zapletenejših pravnih aktov.
7. Zmožnost analize notranjih in zunanjih pravnih pogojev delovanja organizacije, opredeljevanja dosegljivih ciljev in oblikovanja strategije za njihovo doseganje.
8. Sposobnost samostojnega in timskega dela, pri strokovnem in znanstveno-raziskovalnem delu.
9. Razvoj in uporaba pravniškega silogizma ter argumentacije, splošnih komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, predstavljanja pridobljenega znanja znotraj in zunaj organizacije ter mednarodnem okolju.
10. Sposobnost uporabe različnih interpretativnih metod razlage pravnih besedil.
11. Zmožnost temeljnega znanstveno-raziskovalnega dela in iskanja pravnih virov.
12. Sposobnost uporabe rešitev različnih strokovnih in znanstvenih disciplin pri načrtovanju ciljev organizacije in uvajanju sprememb v organizaciji.

Predmetno-specifične kompetence, ki jih zagotavlja predmet

1. Sposobnost povezovanja znanja z različnih področij (interdisciplinarnost);
2. Sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst razvoja stroke;
3. Uporaba učinkovitih pravnih pristopov v javnem sektorju;
4. Poglobljeno znanje s področja izbrane tematike in njegova uporaba v praksi;
5. Znanje uporabe analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic pojavov v medkulturnem komuniciranju in mednarodnem poslovanju;
6. Sposobnost uporabe znanja o poslovni etiki in kulturi v nepredvidljivih situacijah mednarodnega delovanja, predvsem pa okolja EU.

Predvideni študijski rezultati oz. učni izidi:

1. Poglobljena seznanitev študentov s pojmom in razvojem upravnega procesnega prava in sodnega nadzora nad delom uprave ter z njihovimi temeljnimi inštituti.
2. Pridobitev poglobljenih znanj vodenja postopka in odločanja v upravnem postopku in upravnem sporu.
3. Razvoj znanja o upravnem procesnem pravu in sodnem nadzoru v okviru upravnega spora.
4. Osvojitev kritičnega razumevanje upravnega procesnega prava, sodnega in ustavnosodnega varstva.
5. Pridobitev sposobnosti kritične presoje ter analize in interpretacije dogodkov in usmeritev iz upravnega procesnega prava v sodobnem obdobju.
6. Pridobitev sposobnosti kritične ocene in opredelitve do prakse upravnih organov, upravnih sodišč in ustavnega sodišča.
7. Sposobnost kritične obravnave varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v upravnem procesnem pravu.
8. Sposobnost kritične presoje, analize in razlage dogodkov in politik, povezanih z vidiki upravnega procesnega prava v sodobnem obdobju.
9. Sposobnost uporabe kompleksnejših metodoloških pristopov pri raziskovanju vprašanj upravnega procesnega prava in ustavnosodnega varstva.

Metode poučevanja in učenja:
Predavanja z aktivno udeležbo študentov, študije primerov, individualno in skupinsko raziskovalno delo, poučevanje na daljavo z IKT in predstavitve.

Načini ocenjevanja:

• Pisni izpit (80 %) in
• pisna naloga (20 %).

Pogoj za pristop k pisnemu izpitu je pozitivno ocenjena pisna naloga.

Delež (v %) / Weight (in %)

• Pisni izpit (80 %) in
• pisna naloga (20 %).

Reference nosilcev:
Prof. dr. Janez Čebulj je izredni profesor za področje prava. Je nekdanji ustavni sodnik in predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, pred tem je bil tudi svetovalec Vlade Republike Slovenije za področje varstva okolja in javnih služb varstva okolja. Njegovo ožje področje delovanja je usmerjeno v ustavnopravne in upravnopravne vidike okoljevarstvenih postopkov, varstva svobodne gospodarske pobude in konkurence, davčnih postopkov ter javnih služb. Je uveljavljen strokovnjak na področju ustavnosodnega varstva temeljnih ustavnih pravic pravnih oseb in posameznikov. Na njegove znanstvene in strokovne prispevke z navedenih področji se v svojih odločbah sklicuje tudi Ustavno sodišče, na povabilo Ustavnega sodišča pa je v postopkih ustavnosodne presoje sodeloval tudi kot ekspert za ustavnopravna vprašanja. Raziskovalna številka: 08098.

Izr. prof. dr. Jernej Letnar Černič je izredni profesor za pravo človekovih pravic, upravno pravo in ustavno pravo. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral leta 2002. Za diplomsko delo je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Doktoriral je v letu 2009 iz prava človekovih pravic in mednarodnega javnega prava na Univerzi v Aberdeenu, Škotska, Združeno kraljestvo. V zadnjih letih je delal na Evropskem univerzitetnem inštitutu, Univerzi New York v Firencah, Mednarodnem kazenskem sodišču, Univerzi v Aberdeenu ter pri Evropskem varuhu človekovih pravic. Raziskovalna številka: 32577.