Cerkvena arhitektura v Ljubljani med obema svetovnima vojnama (1918–1941)

David Petelin

Cerkvena arhitektura v Ljubljani med obema svetovnima vojnama (1918–1941)

DOI: https://doi.org/10.62983/rn2865.24a.4

Ključne besede: cerkvena arhitektura, Ljubljana, Kraljevina Jugoslavija, Katoliška Cerkev, Jože Plečnik, Ivan Vurnik, Herman Hus, Momir Korunović, Srbska pravoslavna Cerkev

Izvleček:
Ljubljana je po prvi svetovni vojni postala del Jugoslavije in se uveljavila kot slovensko upravno, kulturno, znanstveno in politično središče. Mesto se je hitro širilo, tako po površini kot po številu prebivalcev, nastale so tudi nove župnije. Zaradi intenzivne gradbene dejavnosti so leta 1935 nekatere okoliške vasi uradno priključili mestu v enotno upravno območje Mestne občine Ljubljanske. Slovenska samozavest se je odražala tudi v razvoju cerkvene organizacije in živahni gradbeni dejavnosti. Razvoj cerkvene arhitekture je bil močno zaznamovana z delom arhitektov Jožeta Plečnika in Ivana Vurnika. Poleg njiju sta na tem področju ustvarjala še arhitekta Herman Hus in Momir Korunović. V razponu dvajsetih let je bilo v mestu zgrajenih največ novih cerkva in drugih stavb verskih ustanov, s tem pa je tudi slovensko katolištvo doseglo svoj zenit v urbanem prostoru Ljubljane.

PDF