»Kot Antigona smo vrgli prst«. Mit o Antigoni v slovenski izseljenski literaturi

Matic Kocijančič

»Kot Antigona smo vrgli prst«. Mit o Antigoni v slovenski izseljenski literaturi

DOI: https://doi.org/10.62983/rn2865.22b.1

Ključne besede: mit o Antigoni, izseljenska literatura, Slovenci v Argentini, Tine Debeljak, Karel Mauser, Ruda Jurčec, Kajetan Gantar

Izvleček:
V osemdesetih letih 20. stoletja se je v slovenskem družbenem diskurzu vzpostavila močna povezava med mitom o Antigoni in povojnimi pomori po 2. svetovni vojni na Slovenskem. Ta povezava, ki jo je na filozofskem področju prvi eksplicitno tematiziral Tine Hribar, ima svoje literarne korenine v Antigoni Dominika Smoleta. Še pred letom 1975 – ko je povojne pomore prvi obravnaval Edvard Kocbek v slovitem tržaškem intervjuju, ki sta ga z njim opravila Boris Pahor in Alojz Rebula – je mit o Antigoni in slovensko bratomorno vojno prepletla tudi Nada Gaborovič v noveli Antigona s severa. Članek pokaže, da je izseljenska – zlasti argentinsko-slovenska – recepcija te povezave v številnih vidikih pomenljivo dopolnjevala in celo prehitevala njen razvoj znotraj slovenskih meja. Pri tem je ključno vlogo odigral Tine Debeljak, ki je v Veliki črni maši za pobite Slovence antigonski mit s pomori povezal že konec štiridesetih, intrigantne sorodne tematizacije tega mita pa najdemo tudi pri Karlu Mauserju in Rudi Jurčecu.

PDF