Amor mundi. Fragmenti političnosti v somraku človečnosti

Jernej Šček

Amor mundi. Fragmenti političnosti v somraku človečnosti

DOI: https://doi.org/10.62983/rn2865.22a.1

Ključne besede: novi humanizem, humanistika, človečnost, družbena etika

Izvleček:
Protihumanizem, ki zaznamuje poznomoderni čas, se na političnem področju kaže kot specifična oblika prezira do sveta (contemptus mundi), in sicer v obliki bega od človeškega sveta (fuga humani mundi) ter novih oblikah zaslepljenosti množic, ki prodirajo v digitalno socialnost. Dosedanji protihumanistični recepti so pokazali svojo teoretsko in praktično nezadostnost pri reševanju politične civilnosti in človeškosti nasploh pred nehuman(ističn)o prevlado tehnike in ekonomizma. Novi humanizem je poklican k ponovnemu zagonu emancipatorne vloge studia humanitatis in opremljanju človeka z miselnimi in duhovnimi orodji, ki bi zagotavljala prenovitvene možnosti človečnosti. V pričujočem članku kritično raziskujemo nekaj vidikov političnega zdravja v dobi poslednjih dejanj človečnosti: z gledišča historičnega in novega humanizma ter skozi primerjalno analizo fragmentov Hanne Arendt, Karla Jaspersa in Maxa Webra. Za integralno preživetje mora humanistika vnovič prevzeti vlogo služabnice kvalificiranemu življenju in nadalje nositi baklo človečnosti.

PDF