Piccolominijevo Pismo Mehmedu in krščanska lectio civilnega humanizma

Jernej Šček

Piccolominijevo Pismo Mehmedu in krščanska lectio civilnega humanizma

DOI: https://doi.org/10.62983/rn2865.221.5

Ključne besede: civilni humanizem, italijanska renesančna filozofija, krščanska antropologija, križarska ideologija, Enej Silvij Piccolomini, Mehmed II. Osvajalec

Izvleček:
Pismo toskanskega humanista Eneja Silvija Piccolominija, papeža Pija II., osmanskemu sultanu Mehmedu II. Osvajalcu je na Slovenskem domala nepoznano. Pismo Mehmedu razkriva kompleksno in protislovno – nemirno – naravo njenega avtorja in ponuja nič koliko edinstvenih zgodovinskih, filozofskih, socioloških, filoloških in teoloških iztočnic. Pričujoči zapis je poskus zgodovinske in filozofske kontekstualizacije avtorja v okviru historičnega humanizma, problematizacije pozne križarske ideologije ter iskanja relacij z ireničnimi poskusi. Pismo je polnopomensko okno v svet civilnega, z dejavnim krščanstvom (vita activa) prepojenega humanizma, ki predstavlja odličen poučni primer zgodnje in srednje renesanse.

PDF

Piccolominijevo Pismo Mehmedu in krščanska lectio civilnega humanizma