Človek in narava: naravni zakon kot temelj okoljske etike

Pia Valenzuela

Človek in narava: naravni zakon kot temelj okoljske etike

DOI: https://doi.org/10.62983/rn2865.202.2

Ključne besede: okoljska etika, narava, človek, globoka ekologija, soudeležba, naravni zakon, Tomaž Akvinski.

Izvleček:
Članek obravnava naravni zakon Tomaža Akvinskega kot temelj okoljske etike in idejo naravnega zakona kot soudeležbo pri večnem zakonu. Preden pregledamo stališča o tem, kaj vzpostavlja to soudeležbo pri večnem zakonu, ki jo lahko razumemo kot aktivno in pasivno soudeležbo, moramo raziskati, k čemu okoljska etika stremi. V glavnem želi okoljska etika zagovarjati vrednost naravnih bitij in moralni odnos do narave. Ideja pasivne soudeležbe tako ljudi kot naravnih bitij pri večnem zakonu lahko utemeljuje ne samo vrednost naravnih bitij, ampak tudi povezanost človeka in ostale narave. Ideja aktivne soudeležbe človeka pri večnem zakonu pa služi kot utemeljitev moralne odgovornosti do nerazumnih bitij.

PDF