Petja Mihelič
Smoter in pravičnost pozitivnega prava
DOI: https://doi.org/10.62983/rn2865.192.4
Ključne besede: demokracija, pozitivno pravo, naravno pravo, pravičnost
Izvleček:
Pravo je mogoče zlorabiti tudi v demokratično urejenih državah. Diktatorski režimi po svetu imajo praviloma urejeno pravno zaledje, njihova oblast je legalna, prav tako njihovo teptanje človekovih pravic – toda, ali je to tudi pravično? Skrajni pozitivizem, ki pomeni popolno ločitev prava od morale, se tako obrne proti človeku. Demokracija sama po sebi ne poraja pravičnosti in lahko sprejema tudi inherentno zle odločitve (dejanja mala in se), pri čemer se lahko sklicuje na (domnevno) voljo ljudstva. Demokracija, v kateri vsak služi svojim sebičnim željam, neizogibno vodi v tiranijo, ko naposled vsi služijo željam tirana. Zrelo demokracijo prepoznamo tudi po tem, da ljudje glasujejo za tiste, ki razmišljajo samostojno ter delujejo po svoji vesti in poštenju. V zrelih demokracijah ljudje ne obsojajo tistih, ki zaradi svojega prepričanja sprejemajo nepriljubljene odločitve. Da bi to lahko dosegli, mora biti vest ljudi pravilno oblikovana v skladu z zakoni naravnega prava.
PDF