O prevpraševanju izgubljene preteklosti: socialistična Jugoslavija in jugonostalgija

David Petelin

O prevpraševanju izgubljene preteklosti: socialistična Jugoslavija in jugonostalgija

DOI: https://doi.org/10.62983/rn2865.192.3

Ključne besede: nostalgija, socializem, Jugoslavija, spomin, zgodovinopisje

Izvleček:
Pregled izvorov nostalgije za socialistično preteklostjo v današnji vzhodni Evropi kaže na potrebo po prispevkih, ki neposredno obravnavajo odnos med sedanjostjo in družbenimi spremembami v (post)socialističnem obdobju. Raznoliki spomini z različnega zornega kota sami po sebi sugerirajo, da je treba prevrednotiti vsesplošne izkušnje družbene preobrazbe, ki jo je usmerjala državna oblast. Osredotočenost na transformacijo nekdanjega vsakdanjega življenja nakazuje nov pogled na nekatere socialne in gospodarske politike v socialističnih režimih, da bi tako lahko preoblikovali naše razumevanje narave socializma. Z izrazi jugonostalgija, titoizem in novo jugoslovanstvo označujemo reminiscence na življenje v socialistični Jugoslaviji, že desetletja pa je vse to predmet številnih akademskih razprav. Pri analizi skupne jugoslovanske preteklosti obstaja poleg objektivnih dejstev tudi simbolno rekonstruirana in idealizirana preteklost. V vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah je podoba socialistične Jugoslavije na splošno bolj pozitivna pri običajnih ljudeh, manj pa na uradni državni ravni. Po propadu socializma se je bistveno spremenil tudi okvir spomina in smisel družbene korektnosti. Spomin na to obdobje ni statičen, ne le zaradi sprememb znotraj kapitalizma, ki vrednoti socializem, temveč tudi zaradi dejstva, da ima vsaka nova generacija nove izkušnje ter zato drugačen pogled na preteklost.

PDF