José Ignacio Murillo
Soul, Subject and Person: A Brief History of Western Humanism (Duša, subjekt in oseba: kratka zgodovina zahodnega humanizma)
DOI: https://doi.org/10.62983/rn2865.191.1
Ključne besede: duša, oseba, subjekt, narava, humanizem, svoboda, proizvajanje
Izvleček:
Zgodovino zahodnega humanizma zaznamuje vzpon filozofije kot teoretičnega načina preučevanja stvarnosti. Filozofija preučuje človeka v povezavi s končnim temeljem stvarnosti. Znotraj zahodne misli je izročilo, ki ga pripisujemo tej vrsti preučevanja, vzpostavilo tri osnovne načine razumevanja najglobljih in najizrazitejših značilnosti človeškega bitja: človek kot racionalna duša, človek kot subjekt, ki se zaveda samega sebe, in človek kot oseba. Čeprav vsi trije načini temeljijo na pomembnih teoretičnih odkritjih, njihovo sobivanje ni bilo vedno mirno. Glede na dejstvo, da človek ne more živeti brez spoznanja samega sebe, ima način, kako dojemamo sebe, pomembne družbeno-kulturne in etične posledice, ki širijo naš pogled na človeka in dodatno osvetljujejo predhodno skrite značilnosti človeštva. Poskus obnovitve in osmišljenja različnih predstav o tem, kaj pomeni biti človek, je pomembno zlasti v času, ko je že sam pojem človeškega zamegljen, njegova normativna vrednost pa ogrožena.
PDF