Svoboda izražanja krščanskega nauka v javnosti

Petja Mihelič

Svoboda izražanja krščanskega nauka v javnosti

DOI: https://doi.org/10.62983/rn2865.182.4

Ključne besede: demokracija, ustava, svoboda vere, krščanstvo, sekularizem

Izvleček:
Delujoča demokracija predpostavlja ljudstvo, ki je visoko nravno vzgojeno, za kar potrebuje religijo, ki podaja absolutne nravne zakone, neodvisne od kraja, časa ali kakršnekoli druge okoliščine. Demokracija brez nravno vzgojenih ljudi vodi v tiranijo množic, ko ljudje glasujejo za usmrtitev Sokrata, za žrtvovanje Ifigenije, za križanje Jezusa. V javnem prostoru opažamo krepitev ideologije izključujočega sekularizma, katerega cilj ni zgolj legitimna udeležba v dialogu, ampak izključitev vseh drugih. Sekularizem namreč ne izhaja iz teorije, ampak iz prakse – preko verbalnega nasilja hoče ustvariti novo de facto stanje, kateremu bo nato sledila uveljavitev de iure. Zato je osvetlitev problema svobodnega izražanja verskega nauka še toliko nujnejša. Ideologija sekularizma namreč izhaja iz nepreverjene premise, ki trdi, da so nravnostna prepričanja, ki temeljijo na verskemu nauku, zgolj in samo nerazumsko pobožnjakarstvo. Sekularisti želijo svojo izključujočo ideologijo vsiliti vsem, ki se z njimi ne strinjajo, posebej kristjanom, ki jih dojemajo za svoje največje sovražnike.

PDF