Jugoslovansko nacionalno vprašanje in ekonomske reforme v drugi polovici šestdesetih: nerazvitost, integracija in delitev presežka dela

Tomaž Ivešić

Jugoslovansko nacionalno vprašanje in ekonomske reforme v drugi polovici šestdesetih: nerazvitost, integracija in delitev presežka dela

DOI: https://doi.org/10.62983/rn2865.182.2

Ključne besede: Zveza komunistov Jugoslavije, ekonomske reforme, nacionalno vprašanje, samoupravljanje, nerazvitost

Izvleček:
Članek se osredotoča na jugoslovanske ekonomske reforme v drugi polovici šestdesetih let 20. stoletja s posebnim poudarkom na reševanju problema nerazvitosti, gospodarske integracije in delitve presežka dela (profita), s čimer je Zveza komunistov Jugoslavije želela rešiti tudi nacionalno vprašanje. Po začetnih uspehih ekonomske reforme (1965) je končni neuspeh jugoslovanske komuniste silil v drastično decentralizacijo in nove reforme, ki bi privedle do enotnega jugoslovanskega trga. Reforme so bile predmet razprav v zvezni Komisiji za mednacionalne in medrepubliške odnose, kjer so se dogovarjali o investicijah, delovanju Fonda za nerazvite regije, razporeditvi kapitala ter obrisih enotnega jugoslovanskega trga in razreševanju sprotnih težav, ki so se pojavljale na poti do tega cilja.

PDF