Eksistencialni ekumenizem v luči kozmologije okrožnice Laudato siʼ

Jan Dominik Bogataj

Eksistencialni ekumenizem v luči kozmologije okrožnice Laudato siʼ
Ključne besede: eksistencialni ekumenizem, ekologija, religija, pravoslavna teologija, kozmologija, Laudato si, ekumenski patriarhat

DOI: https://doi.org/10.62983/rn2865.16.d

Izvleček
Okrožnica Laudato si' predstavlja enega največjih uspehov uresničitve ideje t. i. eksistencialnega ekumenizma, ki v ospredje postavlja dialog med krščanskimi Cerkvami z namenom aktivnega posredovanja nauka glede konkretnih, eksistencialnih problemov človeka, človeštva in okolja. Pri tem gre odločilna zasluga carigrajskemu ekumenskemu patriarhu Bartolomeju, ki je nadaljeval tradicijo ekumenskega patriarhata na področju ekologije, okoljevarstva in t. i. teologije ohranjevanja stvarstva. Velik idejni delež k zasnovi papeževe okrožnice je prispevala ravno pravoslavna misel – trdno utemeljena v kozmološko-liturgičnem pogledu na človeško eksistenco in na asketski tradiciji, ki kliče k odgovornemu etičnemu ravnanju, na ovrednotenju vloge človeka kot duhovnika stvarstva ter teološkem konceptu okoljskega greha.

PDF