Predstavljamo naše nove sodelavce: doc. dr. Simona Drenik
Predstavljamo naše nove sodelavce: doc. dr. Simona Drenik
Kako bi se v enem stavku predstavili nekomu, ki vas osebno ne pozna in si je o vas morda ustvaril mnenje zgolj na osnovi v medijih ustvarjene podobe?Sem mednarodna pravnica z več kot 17 let praktičnih izkušenj, od tega 15 let v slovenski diplomaciji, ki se hkrati posveča tudi raziskovalnemu in pedagoškemu delu. Javnost me pozna predvsem kot agentko v arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško, vendar je moje strokovno delovanje bolj raznovrstno. Med slovenskim predsedovanjem OVSE sem denimo na Dunaju vodila človekovo dimenzijo te organizacije, med slovenskim predsedovanjem Svetu EU pa prioritetni dosje o Lizbonski pogodbi. Bila sem vodja ali članica številnih diplomatskih in pogajalskih delegacij, tri leta poročevalka Skupščine držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča in več let vodja Sektorja za mednarodno pravo na Ministrstvu za zunanje zadeve. Trenutno se na Ministrstvu za pravosodje ponovno ukvarjam z mednarodnim pravom človekovih pravic, kar me zelo veseli. Pri svojem delu se vedno trudim povezovati teorijo in prakso. Sem poročena in imam eno hčer.
Kako drugačna od obstoječe, v primerjavi z državami razvitega sveta, bi po vašem mnenju morala biti vloga slovenskih zasebnih fakultet v celotnem sistemu visokega šolstva?
Cilj zasebnih fakultet bi moral biti predvsem višanje kakovosti in zagotavljanje dodatnih možnosti študija v Sloveniji. Ena od prednosti zasebnih fakultet je zagotovo boljše razmerje med številom predavateljev in študentov in posledično predavanja v manjših skupinah, ki omogočajo več interakcije med njimi. Prednost je tudi bolj individualiziran študij, ki izhaja iz bolj dinamičnih študijskih programov in študentom v večji meri omogoča, da sledijo svojim interesom. Zasebne fakultete v Sloveniji morajo ob skrbi za vrhunsko kakovost in dopolnjevanju ter vsestranskem odpiranju visokošolskega prostora ustvarjati pozitivno in konkurenčno klimo v službi zagotavljanja odličnosti in sodelovanja različnih akademskih inštitucij.
Katere so glavne ovire, zaradi katerih dejanska vloga zasebnih fakultet v Sloveniji ni takšna, kot bi si jo želeli?
Negativna klima in strah do zasebnega šolstva, pa tudi zdravstva, vrtcev ipd. sta gotovo glavni oviri. Jasno je, da slovenski izobraževalni sistem temelji na javnem šolstvu, kar je v osnovi dobro, saj je glede na majhnost Slovenije nujno zagotavljati čim večji dostop za vse do (visokošolske) izobrazbe. Po drugi strani pa so svobodna pobuda, odprtost in konkurenčnost nujni elementi za kakovostno in zdravo okolje vsake visokošolske sfere. Zato je strah, da bi zasebne fakultete po dostopnosti in številčnosti ogrožale javne, nerazumljiv.
Zakaj ste se odločili za sodelovanje s Fakulteto za poslovne vede, ki deluje v okviru Katoliškega inštituta?
V čast in veselje mi je bilo vabilo k sodelovanju, ki sem ga prejela s strani inštituta oziroma fakultete. Menim, da imata oba izjemno kakovosten kader tako v pedagoškem kot tudi v raziskovalnem smislu, kar ob jasno izdelani viziji in vrednotah predstavlja odličen potencial za njun nadaljnji razvoj. S svojim znanjem in praktičnimi izkušnjami želim po najboljših močeh prispevati k nadaljnjem dvigu kakovosti programa na področju mednarodnega prava, vključno s področjem mednarodnega investicijskega prava, ki je med najhitreje rastočimi področji mednarodnega prava v svetu, v Sloveniji pa je žal vse preveč zanemarjeno.
Več o doc. dr. Drenikovi si lahko preberete na tej povezavi: http://www.katoliski-institut.si/o-fakulteti/pedagoski-sodelavci/drenik-simona
